Imro Weiner-Kráľ

Imro Weiner-Kráľ, znan tudi kot Imrich Weiner-Kráľ (1901-1978), je bil slovaški slikar in grafik, ki velja za enega najbolj izvirnih predstavnikov slovaškega nadrealizma in secesijskega ekspresionizma.

Weiner-Kráľ se je rodil v Považski Bystrici, med letoma 1919 in 1922 pa je študiral arhitekturo in slikarstvo na Češki tehnični univerzi ter Šoli za umetnost in obrt v Pragi. Od leta 1922 je šolanje nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Düsseldorfu, od leta 1923 pa na Akademiji za likovno umetnost v Berlinu. Od leta 1924 je študiral na École des Beaux-Arts v Parizu.

V Parizu je Weiner-Kráľ za kratek čas delal v ateljejih Colarossi in Grande Chaumière, nato pa se je istega leta vrnil na Slovaško in se naselil v Považski Bistrici. Med letoma 1929 in 1932 je živel v Bratislavi in pozneje v Berlinu. Njegova prva nadrealistična razstava je bila leta 1936 v Bratislavi skupaj s slikarjem F. Malýjem. Leta 1938 je emigriral v Pariz in se pridružil protifašističnemu odporu. Leta 1950 so ga izgnali iz Pariza, nato je za kratek čas živel v Pragi in Považski Bystrici, nazadnje pa se je naselil v Bratislavi, kjer je ostal do smrti.

Weiner-Kráľ v svojih delih obravnava življenje v slovaški pokrajini in s pomočjo sanjskih simbolov tematizira svoje judovsko poreklo in družbene probleme svojega časa. Poleg slikarstva je deloval tudi kot grafik, ilustrator in oblikovalec plakatov. Za njegovo delo so značilne humanistične kompozicije, ki združujejo lirične, baladne in dramatične elemente.