Gottfried Tritten

Gottfried Tritten, ki je odraščal v Bernskem višavju, je med letoma 1939 in 1943 obiskoval gimnazijo v Burgdorfu. Nato je med letoma 1943 in 1948 študiral na Šoli uporabnih umetnosti v Baslu pri Georgu Schmidtu in Walterju Bodmerju, kjer je pridobil diplomo učitelja risanja. Med letoma 1948 in 1951 je nadaljeval študij na univerzah v Baslu in Bernu ter se specializiral za umetnostno zgodovino, filozofijo in psihologijo.

Med študijem za učitelja na pedagoški šoli v Thunu med letoma 1950 in 1970 je začel svoj umetniški razvoj, na katerega sta močno vplivala odkrivanje krajine in potovanja v tujino. Posebej pomembna so bila tri potovanja v Maroko med letoma 1951 in 1957 ter potovanje v Grčijo leta 1959.

Leta 1955 se je preselil v Oberhofen ob Thunersee in leta 1958 izdal svojo prvo publikacijo o likovni vzgoji. Njegove prve razstave v tujini so potekale od leta 1967, med drugim v Parizu, Brestu in Lyonu, leta 1970 pa je sledila Lizbona in različna mesta v ZDA, kjer je spoznal tudi Marka Tobeya.

Leta 1968 je nekaj časa poučeval umetnost v ZDA in Kanadi, kjer je spoznal pomembne umetnike akcijskega slikarstva in poparta, kot sta Richard Diebenkorn in Andy Warhol. Med letoma 1968 in 1984 je poučeval na Centru za izobraževanje drugega razreda (Centre de Formation du Corps enseignant secondaire) na Univerzi v Bernu.

Leta 1974 je bila v Umetnostnem muzeju Thun organizirana retrospektiva njegovih del, leta 1977 pa se je preselil v Grimisuat v Valaisu.

V letih 1992 in 1993 je bila organizirana še ena retrospektiva njegovih del v Umetnostnem muzeju v Helsinkih. Naslednje samostojne razstave so bile leta 1987 v Musée cantonal des Beaux-Arts v Sionu, leta 2003 v Fondation Louis Moret v Martignyju in leta 2009 v Fondation Gianadda v Martignyju.

Tritten si je vse življenje prizadeval za promocijo sodobne umetnosti in je leta 1957 ustanovil Club 57, leta 1985 pa Biz’Art. Njegovi dosežki so bili nagrajeni z različnimi štipendijami in kulturnimi nagradami, med drugim z zvezno štipendijo za uporabno umetnost leta 1953 in kulturno nagrado Thun leta 1986. Leta 1985 je prejel tudi častni doktorat Univerze v Bernu.

Gottfried Tritten velja za enega najuglednejših švicarskih pionirjev likovne vzgoje in pedagogike, ki je v svojem življenju doživel dve pomembni fazi: Pedagogika in slikarstvo. V njegovih zgodnjih delih prevladuje tema človekovega odnosa do krajine. Začel je s figuralnimi slikami z močnimi elementi gibanja, kot so pokrajine, živali in figure. Med letoma 1954 in 1957 se je za kratek čas usmeril v geometrijsko abstrakcijo. Med letoma 1958 in 1967 je pod vplivom abstraktnega ekspresionizma postopoma prešel v gestualno, lirično abstrakcijo z veliko mero ustvarjalne svobode, kot na primer v delu „Aegina“ iz leta 1965.

Tritten je raziskoval prostorski učinek linij in barv, sprva v črno-belih, pozneje v monokromatskih slikah. Od leta 1969 je začel v svoje slike in reliefe vključevati zamenljive elemente, kar mu je odprlo nove perspektive. Ustvaril je slikovne cikle, kot sta „Rojstvo Venere“ med letoma 1973 in 1978 ter „Gora – človek – slika“ med letoma 1977 in 1986. Od sedemdesetih let dalje je prosto ritmično oblikovanje soočal z geometrijskimi elementi in tako dosegel sintezo slikarskih sredstev, vključno s slikanjem, kolažem, dekolažem, risanjem in predvsem pisanjem, kot v ciklu „Modra gora“. Poklon Hölderlinu“ iz let 1978 do 1982.

V poznejših letih se je Tritten posvetil tudi drugim tehnikam, kot so zrcalni reliefi, instalacije in vitraži. V devetdesetih letih je v serijah del intenzivno raziskoval naravo znakov in posameznih barv. Svoj globok pogled na svet, na katerega je vplivala taoistična filozofija, je izrazil v delih, kot so „Stilness and Movement. Hommage to the Tao“ iz let 1991-1992 in ‚Hommage au Bleu‘ iz leta 1994.