Heinrich Wilke

Heinrich Wilke se je rodil 3. februarja 1869 v Berlinu in umrl 19. novembra 1952 v Güstrowu. Bil je nemški slikar, ki se je specializiral predvsem za portrete, krajine in zgodovinske prizore.

Wilke je med letoma 1887 in 1891 študiral slikarstvo na Visoki šoli za slikarstvo v Berlinu, kjer se je med drugim učil pri Hugu Voglu. Že leta 1890 je prejel nagrade za svoja dela, ki so upodabljala pompejska ženska kopališča, in jih razstavljal na Akademiji lepih umetnosti. Med letoma 1891 in 1892 je dodatno študiral na Akademiji za likovno umetnost v Münchnu, kjer je prišel v krog znanih slikarjev, kot so Bruno Piglhein, Ludwig Thiersch in Carl Gustaf Hellqvist.

Po vrnitvi v Berlin leta 1893 se je posvetil predvsem portretnemu in zgodovinskemu slikarstvu. Leta 1892, 1896/1897 in 1901/1902 se je večkrat odpravil na študijska potovanja v Italijo. Wilke je sodeloval tudi v različnih umetniških združenjih in bil redno zastopan na največjih berlinskih umetniških razstavah.

Leta 1917 je prejel povabilo Richarda van Tongela v Güstrow, da bi ustvaril delo po naročilu za van Tongelovo jeklarno. Tam se je uveljavil kot iskan portretist in ustvaril okoli 100 portretov meščanov iz Güstrowa. Leta 1921 je Güstrow postal njegov posvojeni dom, kjer je živel in delal do smrti.

V času bivanja v Berlinu se je Wilke v svojih delih osredotočal predvsem na zgodovinske teme, pozneje pa se je vse bolj posvečal meklenburškim pokrajinam. Danes je v Mestnem muzeju Güstrow na ogled 29 njegovih slik.

Wilkejeva dela so bila predstavljena na različnih razstavah, med drugim na Mednarodni umetniški razstavi v Berlinu leta 1896, velikih berlinskih umetniških razstavah med letoma 1893 in 1916 ter na samostojnih razstavah v Mestnem muzeju v Rostocku leta 1921, Muzeju na Starem vrtu v Schwerinu leta 1926 in Muzeju v Güstrowu leta 1928. Njegova dela so bila na ogled tudi posmrtno, na primer na razstavi sodobnih slikarjev v Mecklenburškem državnem muzeju v Schwerinu leta 1939 in na kabinetni razstavi v Mestnem muzeju Güstrow leta 1994.