Ivo SALIGER

Ivo Saliger se je rodil 21. oktobra 1894 v Königsberg-Wagstadtu na Moravskem in umrl 14. januarja 1987 na Dunaju. Bil je avstrijski slikar in grafik, ki je občasno uporabljal psevdonim Ovid Seralgi.

Saliger je svojo strast do umetnosti odkril že v mladosti. Ko se je njegova družina preselila v Olomouc, je dobil prve ure slikanja, pozneje pa je obiskoval gimnaziji v Olomoucu in na Dunaju. Od leta 1908 je imel stalno prebivališče na Dunaju. Tam je začel študirati na Graphische Lehr- und Versuchsanstalt pri Ludwigu Michaleku in ga med letoma 1912 in 1917 nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju pri Rudolfu Jettmarju in Ferdinandu Schmutzerju. Že leta 1913 je Saliger svoja dela predstavil na različnih razstavah, med drugim v dunajskem Künstlerhausu.

Po končanem študiju je Saliger za kratek čas delal kot pomočnik Michaleka v grafični šoli Graphische Lehr- und Versuchsanstalt. Pozneje je živel kot svobodni umetnik na Dunaju. Leta 1930 je nadaljeval študij na Academie moderne v Parizu, da bi se izpopolnil v oljnem slikarstvu in upodabljanju ženskega akta. Njegova dela so bila zelo cenjena tako na Dunaju kot v Parizu in Gradcu, leta 1933 pa je za sliko „Morgenbad“ prejel medaljo mesta Gradec.

Saliger se je leta 1936 ilegalno pridružil NSDAP in leta 1938 postal njen redni član. Njegove slike so bile med nacionalsocialisti zelo priljubljene in so bile razstavljene na velikih nemških umetniških razstavah med letoma 1937 in 1944.

O Saligerjevem umetniškem delu po letu 1945 je malo znanega. Umrl je leta 1987 na Dunaju ali morda v Bad Goisernu in bil pokopan na pokopališču Hernals.

Saliger je bil znan po upodobitvah ženskih aktov in skupinskih slik ter krajin in portretov. Nekatera njegova zgodnja dela prikazujejo medicinske teme, na kar je verjetno vplivala levkemija njegove sestre. Pozneje je pogosto črpal prizore iz grško-rimske mitologije in vanje vključeval sodobne elemente, ki so njegovim delom dajali moteč učinek. Vendar je njegov slikarski slog postal šibek, njegova barvna paleta pa razmeroma dolgočasna, ko se je uklonil estetskim normam nacistične umetniške politike in zanemaril dosežke modernizma.