Jakob Edwin Bachmann

Jakob Edwin Bachmann se je rodil 18. avgusta 1873 v Zürichu kot sin uglednega odvetnika in znanega kazenskega odvetnika. Šolska leta je preživel v Zürichu, vendar se je že zgodaj pokazalo njegovo nagnjenje k ustvarjalnosti, zaradi česar se je sčasoma naučil umetnosti litografije. Po končanem šolanju je potoval in si poiskal delo, ki je ustrezalo njegovim umetniškim talentom. Kot navdušen občudovalec čudes narave je vsako prosto minuto preživel na priznanih umetniških akademijah v Leipzigu in Münchnu. Kasneje je svoje znanje obogatil s časom, ki ga je preživel v Parizu, kjer je na École des Beaux-Arts študiral slikarstvo in risanje.

Po vrnitvi v Švico se je poročil s Pauline Leonhard in si ustvaril družino. V tem zakonu so se rodili njegovi otroci Gertrud, Edwin Paul in Edwin Karl. Hkrati je prevzel vodenje prestižnega podjetja Pfister+Meier za dekorativno in gledališko slikarstvo v Richterswilu, v zasebnem življenju pa se je vse bolj posvečal slikarstvu. Kopiral je slike slavnih mojstrov, za naročnike izdeloval portrete pokojnih po fotografijah in sčasoma razvil lasten slog, ki je obsegal krajine, tihožitja in verske prizore.

Leta 1913 je dobil naročilo za slikanje sakralnih slik za novo cerkev v Richterswilu, kar je še povečalo njegovo umetniško prepoznavnost. Med prvo svetovno vojno je njegove umetniške dejavnosti prekinilo služenje vojaškega roka, zaprtje podjetja Pfister+Meier zaradi težav z dobavo iz tujine pa je še poslabšalo njegov finančni položaj. Zaradi smrti prve žene Pauline leta 1915 in posledične ustvarjalne krize je postal znan kot „sivi Bachmann“, saj so njegove slike zdaj kazale malo svetlobe in se je moral spopadati z notranjimi dvomi.

Leto po izgubi Pauline se je Jakob Edwin poročil z medicinsko sestro Fanny Flütsch, s katero je imel pet sinov: Hans, Walter, Werner, Hermann in Rudolf. Bachmann se je po vojni, navdihnjen s svojo drugo ženo, končno posvetil slikarstvu in se z družino preselil v Weesen, kjer je raziskoval naravo in gorske pokrajine okoli Walenskega jezera ter jih ujel na platna. Zaradi zanimanja za ljudi in živali se je začel intenzivno ukvarjati s portretnim in figuralnim slikarstvom.

Leta 1923 se je zaposlil pri podjetju Alois Eberhard, Theatermalerei, Weesen, kjer je lahko še naprej razvijal svojo umetniško ustvarjalnost. Družina in slikarstvo sta bila njegov življenjski cilj, vse bolj pa so ga cenili zaradi njegovih portretističnih sposobnosti. Leta 1929 se je družina preselila v Pfäffikon ob Züriškem jezeru, kjer je Bachmann nadaljeval svoje umetniške dejavnosti, številna njegova dela pa so bila kot razglednice poslana po vsem svetu.

Leta 1940 ga je doletela smrt druge žene Fanny. Do leta 1947 je živel in delal sam, ko se je preselil k sinu Wernerju in njegovi družini v Freienbach SZ. Do leta 1952 je intenzivno slikal za slikarskim stolom in nazadnje umrl januarja 1957 v starosti 84 let. Zadnje počivališče je našel ob ženi Fanny na protestantskem pokopališču v Wollerauu.

Jakob Edwin Bachmann je zapustil impresivno umetniško zapuščino in je bil posthumno počaščen na spominskih razstavah, med drugim leta 1985 v Pfäffikonu/SZ. Bil je oče Edwina Paula Bachmanna, Edwina Carla Bachmanna in Hermanna Bachmanna ter dedek Ursule, Wernerja in Anne Marie.