Ján MUDROCH

Ján Mudroch (Senice, 28. marec 1909 – Bratislava, 4. februar 1968) je bil slovaški slikar in učitelj. Eden najpomembnejših umetnikov slovaškega modernizma.

Med letoma 1931 in 1937 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Pragi. Kot študent se je tam srečal z najpomembnejšimi predstavniki generacije 1909. Leta 1937 se je vrnil na Slovaško. Poučeval je na Šoli za umetnost in obrt. Bil je eden od slovaških umetnikov, ki so se odzvali na grozote španske državljanske vojne. Od leta 1939 je bil predavatelj na oddelku za risanje Slovaške tehnične univerze v Bratislavi. Leta 1941 pa je zaradi svojih antifašističnih stališč prenehal poučevati in bil izključen iz Slovaške zveze umetnikov. Med drugo svetovno vojno je bil zaradi svojih odkritih protivojnih stališč pogosto tarča umetniških in človeških kritik. Leta 1946 je bil imenovan za profesorja na oddelku za risanje in slikanje SVŠT in pozneje na Pedagoški fakulteti Slovaške univerze. Leta 1950 je bil imenovan za rektorja novoustanovljene Akademije za likovno umetnost v Bratislavi. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Slovaške narodne galerije.

Sodeloval je pri nastajanju strokovnih revij in nadrealističnih antologij (Sanje in resničnost). Večinoma je slikal z oljem na platno. Osredotočal se je predvsem na figurativno slikarstvo in tihožitja, pri čemer je uporabljal metafore in simbole. Pred vojno je slikal družbeno angažirane in mračne slike (Umorjeni pesnik, Katastrofa) ter podeželske teme (Krava). Njegove mojstrovine izvirajo iz obdobja druge svetovne vojne (Nesreča). Po vojni je zanj značilen slog poetičnega realizma (Mati z otrokom na hrbtu, Materinstvo, Deklica, ki leži).

Leta 1963 je prejel naziv zaslužni umetnik, leta 1968 pa je postal nacionalni umetnik.