Josef Selleny
Joseph Selleny, znan tudi kot Seleny ali Sellény, se je rodil 2. februarja 1824 v Untermeidlingu, ki je danes del Dunaja, in umrl 22. maja 1875 v Inzersdorfu pri Dunaju. Bil je avstrijski krajinar, akvarelist, risar in litograf.
Selleny se je rodil na naslovu Untermeidling 34, danes znanem kot Schönbrunner Straße 34, čeprav se kot njegov rojstni kraj pogosto napačno navaja Mödling. Študiral je na dunajski akademiji pod mentorstvom Thomasa Enderja in Franza Steinfelda. Nato se je skupaj s kolegom slikarjem Eduardom Enderjem odpravil na študijsko potovanje po Tirolski in Lombardiji v Benetke. S štipendijo dunajske akademije se je Selleny leta 1854/55 lahko odpravil na nadaljnje študijsko potovanje v Rim in Neapelj.
Selleny je imel med svojo kariero priložnost spoznati nadvojvodo Ferdinanda Maksimilijana, cesarjevega brata, ki je cenil in podpiral njegovo delo. Ta povezava mu je omogočila, da je sodeloval v Novarski ekspediciji, znanstvenem obhodu sveta, ki ga je v veliki meri vodil nadvojvoda. Selleny je pod vodstvom komodorja Bernharda von Wüllerstorf-Urbairja sodeloval v tej odpravi, ki je trajala od 30. aprila 1857 do 26. avgusta 1859 ter se je začela in končala v Trstu.
Sellenyjevo delo je pomembno prispevalo k uspehu novarske odprave. Ustvaril je približno 2000 akvarelov, skic, študij in osnutkov, ki so dokumentirali vtise posameznih postaj in držav, ki jih je obiskala fregata SMS Novara. Njegove impresivne in živahne slike so služile kot predloge za številne litografije, ki so ponazarjale poročila o tej plovbi in so bile objavljene v časopisih in revijah.
Sellenyjeve avtentične slike so bile z izjemno uspešnimi publikacijami o potovanju ladje Novara dostopne širokemu občinstvu. Zlasti večina od 224 ilustracij v knjigi Karla von Scherzerja je temeljila na Sellenyjevih risbah. Knjiga je dosegla skupno naklado 30 000 izvodov in je bila eno najuspešnejših tovrstnih del v 19. stoletju v celotnem nemško govorečem svetu.
Po odpravi v Novari je Selleny spremljal nadvojvodo Ferdinanda Maksimilijana na potovanjih v severno Afriko, na Zelenortske in Kanarske otoke ter v Brazilijo. Po teh potovanjih se je kot svobodni umetnik ustalil na Dunaju, kjer je bil že zelo znan. Poleg umetniškega dela se je Selleny uveljavil tudi kot vrtni arhitekt. Med drugim je zasnoval vrtove dunajskega mestnega parka (1862) in vrtove palače Miramare pri Trstu, rezidence nadvojvode Maksimilijana in Charlotte Belgijske.
Leta 1873 je Selleny po naročilu cesarske družine naslikal velike stenske poslikave v cesarski vili v Bad Ischlu v Zgornji Avstriji.
Selleny, ki je obvladal različne tehnike, se je v svojih slikah osredotočil predvsem na pokrajine, ki jih je slikal na kraju samem kot akvarele ali v ateljeju po modelih. Njegove neposredne in živahne upodobitve so bile pogosto pohvaljene. Njegovi načrti za parke in vrtove so bili predmet polemik.
Zaradi živčne motnje se je Selleny preselil na Južno Tirolsko, kjer je živel tudi poveljnik odprave iz Novare. Tam je v olju naslikal impresivne pokrajine, vključno z impozantnimi skalnatimi pokrajinami. Zaradi bolezni pa se je moral vrniti na Dunaj in bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Inzersdorfu pri Dunaju, kjer je pri 51 letih umrl.
Sellenyja so pokopali na dunajskem osrednjem pokopališču (1-2-5) v grobu, posvečenem v čast mestu Dunaj. Po njem je bila poimenovana ulica Sellenygasse v drugem dunajskem okrožju.
Precejšnje število Sellenyjevih originalnih slik z novarske odprave je zdaj v zbirkah Muzeja vojaške zgodovine na Dunaju, grafične zbirke Albertina in avstrijske galerije Belvedere ter v zasebni lasti. Nekatere od teh slik si lahko ogledate na stalni razstavi Muzeja vojaške zgodovine.