Joseph Roos

Joseph Roos, rojen 9. oktobra 1726 na Dunaju in umrl 25. avgusta 1805, je bil izjemen avstrijski slikar, ki je v svoji karieri pomembno vplival zlasti na Dresden v Nemčiji.

Umetniško nadarjenost Josepha Roosa je oblikovala njegova družinska dediščina, saj je bil njegov praded spoštovani slikar Johann Heinrich Roos (1631-1685), dedek pa Philipp Peter Roos (1651-1705). Njegov oče Cajetan Roos (1690-1770), ki je bil znan tudi kot „Gaetano Rosa“, ga je učil in mu posredoval dragoceno slikarsko znanje. Po šolanju na Dunaju se je Joseph Roos pri 21 letih preselil v Dresden, kjer je delal kot dekorativni slikar pod vodstvom Giuseppeja Gallija da Bibiena.

Med bivanjem v Dresdnu je Roos pomembno sodeloval pri obnovi operne hiše v Zwingerju, najprej v letih 1749-1750, nato pa pri njenem preoblikovanju leta 1753 pod vodstvom Giovannija Niccolo Servandonija (1695-1766). Žal se zaradi požara v operni hiši leta 1849 o tem delu ni ohranil noben dokaz.

Medtem je Roos nekaj časa preživel v Berlinu, kjer je ustvaril šest izjemnih risb, ki jih zdaj hranijo v berlinskem Kupferstichkabinettu.

Od leta 1758 se je Joseph Roos za stalno naselil v Dresdnu, kjer je delal kot dvorni slikar in učitelj. Ko je bila leta 1764 v Dresdnu ustanovljena Akademija, je bil imenovan za člana te priznane ustanove in poučeval krajinsko slikarstvo. Leto pozneje je postal profesor krajinskega slikarstva.

Kljub izjemnim umetniškim in pedagoškim dosežkom v Dresdnu so med Josephom Roosom in njegovim kolegom na akademiji Giovannijem Battisto Casanovo nastala nepremostljiva nesoglasja, v katera so bili vpleteni celo njuni učenci. Zaradi tega se je Roos leta 1769 preselil na Dunaj, kjer je sprejel mesto direktorja cesarske galerije slik in še naprej pomembno prispeval k svetovni umetnosti. Njegova umetniška zapuščina in pomembna vloga v zgodovini umetnosti sta še danes cenjeni in priznani.