Käthe Härlin
Käte Schaller-Härlin, rojena Härlin, (* 19. oktober 1877, Mangalore, Karnataka, Indija; † 9. maj 1973, Stuttgart-Rotenberg; polno ime: Katharina Maria Schaller-Härlin) je bila nemška slikarka, znana po portretih, tihožitjih in monumentalnih cerkvenih slikah.
Härlinova je bila četrta od osmih otrok protestantskega pastorja in misijonarja v Indiji Emmericha Härlina in njegove žene Anne Härlin, rojene Nast. Odraščala je v Gruibingenu. Njena mlajša sestra je bila keramičarka Dorkas Reinacher-Härlin.
Härlinova je obiskovala srednjo šolo svojega strica v Göppingenu, Härlinsche Töchterinstitut. Okoli leta 1893 je začela študirati na Šoli za umetnost in obrt v Stuttgartu pri Magdaleni Schweizer. Na Württemberškem slikarskem društvu (Württembergischer Malerinnenverein) se je učila risanja akta pri Rudolfu Jelinu starejšem. V letih 1900-1904 je študirala na Damenakademie des Münchner Künstlerinnenverein in svoje prve ilustracije objavila v revijah Jugend in Meggendorfer Blätter. Študijska potovanja so jo vodila v Italijo in Francijo.
V poletnem semestru leta 1909 se je učila pri Adolfu Hölzlu na Kraljevi akademiji za likovno umetnost v Stuttgartu. Leta 1911 se je poročila s stuttgartskim umetnostnim zgodovinarjem in trgovcem z umetninami Hansom Ottom Schallerjem, s katerim je imela hčerko Sibylle. Hans Otto Schaller je padel pred Ypresom leta 1917.
Schaller-Härlinova je bila znana predvsem kot portretistka in se je lahko preživljala in vzgajala hčerko zahvaljujoč široki mreži. Slikala je portrete številnih znanih osebnosti, med drugim Theodorja Heussa in Elisabeth Mann.
Leta 1944 sta bila njena hiša in atelje v Stuttgartu uničena, zato se je preselila v Eschach. Leta 1950 se je preselila v vilo Schaller na Rotenbergu v Stuttgartu, kjer je živela do svoje smrti. Käte Schaller-Härlin je do pozne starosti še naprej slikala predvsem tihožitja.
Skupaj s cerkvenim arhitektom Martinom Elsaesserjem je ustvarila stenske in steklene poslikave za različne protestantske cerkve v Württembergu, kot so protestantska župnijska cerkev v Stuttgartu-Gaisburgu (1913), protestantska cerkev svetega Martina v Oberesslingenu (1918), protestantska cerkev svetega Blaža v Holzelfingenu (1909), protestantska Lutrova cerkev v Baden-Badnu Lichtental (1907 in 1910) in Eberhardskirche v Tübingenu (1911).
Njeno delo obsega ilustracije, sakralne stenske in steklene slike, portrete, tihožitja in krajinske slike. Študij Giotta v Firencah je oblikoval njen monumentalni slikarski slog, ki se je opiral na secesijsko slikarstvo in se nenehno posodabljal ob srečanjih z deli Henrija Matissa, Mauricea Denisa in Paula Cézanna. Kot ženska je imela ključno vlogo pri oblikovanju sakralnih sten in oken.
Grob Käte Schaller-Härlin se nahaja na praškem pokopališču v Stuttgartu.