Otto ACKERMANN-PASEGG

Otto Ackermann, rojen 14. februarja 1872 v Berlinu in umrl 31. maja 1953 v Düsseldorfu, je bil pomemben nemški slikar, ki se je ukvarjal predvsem s krajinami, morskimi pejsaži in portreti.

Ackermann se je umetniško izobraževal z zasebnimi urami slikanja v ateljeju priznanega marinista Hermanna Eschkeja v Berlinu. Opravil je študijska potovanja v Italijo, Belgijo in na Nizozemsko, pri čemer je še posebej pomembno njegovo bivanje v Katwijku v letih 1905/1906. Od leta 1897 je živel v Düsseldorfu, kjer je sodeloval v združenju častnikov okrožja Landwehr v Düsseldorfu in postal znan kot slikar dolenjskih pokrajin. Leta 1897 se je poročil z Gertrud Steven iz Kölna, s katero je imel sina Carla-Josefa (1898-1938), ki je pozneje postal znan kot arhitekt in državni arhitekt. Med prvo svetovno vojno je služil v činu kapetana. Junija 1915 je izgubil svojega 14 let mlajšega brata Kurta, ki je bil 2. poveljnik zračne ladje LZ 37. Reginald Alexander John Warneford ga je sestrelil med poletom nad Gentom.

Ackermann je bil zgodnji član Deutscher Künstlerbund in umetniško dejaven v Düsseldorfu, kjer je bil član Düsseldorfer Künstler-Vereinigung 1899 in Künstlerverein Malkasten med letoma 1898 in 1953. Od leta 1932 je bil celo njegov predsednik. V času nacionalsocializma je bil Malkasten usklajen, Ackermann pa je bil po spremembi statuta leta 1934 imenovan za novega predsednika društva. V tej vlogi je bilo leta 1935 iz združenja izključenih devet članov „ne-arijskega“ porekla. Zaradi pritiskov NSDAP pa se je bil leta 1938 prisiljen odpovedati vodenju združenja. Ackermannovo umetniško zapuščino upravlja Rheinisches Archiv für Künstlernachlässe v Bonnu. Umrl je v svojem stanovanju na naslovu Hünefeldstraße 8 zaradi hišne nesreče, v kateri je utrpel bazilarni zlom lobanje.

Ackermann je na svojih slikah najraje uporabljal motive iz Spodnjega Rena, belgijske, nizozemske in nemške obale Severnega morja ter Meklenburga in severnonemške ravnine. V dvajsetih letih 20. stoletja je sodeloval na razstavah v Düsseldorfu, Berlinu in Münchnu. Eden od vrhuncev je bila njegova udeležba s sliko „Platz im Schnee“ na tretji letni razstavi Deutscher Künstlerbund v Velikem vojvodskem muzeju v Weimarju. Leta 1904 in 1906 je razstavljal tudi v Dresdnu, Berlinu, Münchnu in v svojem rojstnem Düsseldorfu. Leta 1907 in 1911 je prejel priznanje v Barceloni, leta 1912 v Celovcu (avstrijska državna medalja) in leta 1914 v Salzburgu.