Otto Pippel

Otto Eduard Pippel se je rodil 10. februarja 1878 v Lodžu v deželi Visla v Ruskem cesarstvu. Bil je nemški slikar in je eden najpomembnejših poznih impresionistov v južni Nemčiji.

Po vpisu na šolo uporabnih umetnosti v Strasbourgu leta 1896, kjer se je učil pri Antonu Sedru, je šolanje končal v Karlsruheju pri Friedrichu Fehru in Juliusu Hugu Bergmannu. Kasneje je študij nadaljeval pri Gotthardtu Kuehlu na akademiji v Dresdnu. Leta 1908 se je v Parizu srečal s francoskimi impresionisti. Leta 1909 se je dokončno ustalil v Planeggu pri Münchnu.

Pippel je bil član skupine „Luitpoldgruppe“ in je leta 1912 prvič predstavil svoja dela v Münchnu. Med letoma 1911 in 1931 je redno sodeloval na razstavah v Glaspalastu s skupno 55 deli. Od leta 1917 je bil član münchenske umetniške zadruge.

Med prvo svetovno vojno je zaradi znanja ruščine in poljščine služil kot tolmač v taborišču za vojne ujetnike v Lechfeldu. Kljub konservativnim upodobitvam narave so bila njegova dela razstavljena tudi v času nacizma. Novembra 1939 se je pridružil NSDAP.

Pippel je umrl 17. maja 1960 v Planeggu, kjer je tudi njegov grob. Njegovo obsežno delo obsega predvsem krajine, tihožitja in mestne pokrajine. Za njegova dela je značilen impasto, lesketajoč se nanos barve, s katerim poskuša ujeti svetlobo in zrak na sliki. Njegov slog je v impresionističnem smislu z leti ostal večinoma nespremenjen, čeprav je občasno mogoče prepoznati ekspresivne pristope.

Dela Otta Eduarda Pippela si lahko med drugim ogledate v Städtische Galerie im Lenbachhaus in Städtische Galerie Rosenheim.