Salomon Emanuel MIROHORSKY

Emanuel Salomon von Friedberg-Mírohorský (18. januar 1829, Praga – 10. december 1908, Praga) je bil češki slikar, ilustrator, prevajalec, pisatelj in častnik avstrijske vojske. Bil je tudi zagovornik vegetarijanstva in abstinence. „Mírohorský“ je bil umetniški psevdonim, ki ima v češčini enak pomen kot „Friedberg“ (mirna gora).

Rodil se je v znani družini Salomona von Friedberga. Leta 1837 je začel obiskovati ure risanja na lokalni gimnaziji, ki sta jih organizirala František Tkadlík in Antonín Mánes z likovne akademije. Leta 1840 je postal študent Terezijanske vojaške akademije, kjer je bil eden od njegovih učiteljev stric Moric Fialka, častnik in novinar, ki je imel velik vpliv na Emanuela.

Študij je končal leta 1847 in se vrnil v Prago, kjer se je pridružil 28. pehotnemu polku. Leta 1848, ko so se začele revolucije, se je njegov polk pod poveljstvom feldmaršala Radetzkyja boril v bitki pri Custozzi. Sodeloval je tudi pri zatrtju revolucije na Dunaju in pozneje na Madžarskem. Za hrabrost v bitki pri Kápolni 27. februarja 1849 je prejel vojaški križ za zasluge.

V naslednjih letih je sodeloval pri vojaškem kartiranju Vojvodine, Vlaške in Madžarske ter si hitro ustvaril kariero. Med nemško vojno leta 1866 je bil načelnik generalštaba v Veroni in vodil pogajanja z italijanskim generalom Enricom Cialdinijem, katerega enote so nezakonito prestopile mejo. Nato je bil premeščen v štab v Zadru.

Leta 1873 je bil povišan v generalmajorja, leta 1878 pa v feldmaršala poročnika. Med vojaško kariero je slikal, kadar je bilo mogoče, in pisal članke za češke časopise.

Upokojil se je leta 1883 po slavnostni večerji s cesarjem Francem Jožefom, na kateri je prišlo do nesoglasij glede češkega nacionalizma, čeprav ni gotovo, ali je bil to razlog. Po upokojitvi je prejel red železne krone, leto pozneje pa je postal baron.

Naselil se je v Pragi, kjer se je ukvarjal z različnimi interesi, med drugim s slikarstvom in pisanjem. Njegova dela so obsegala različne žanre, med drugim prizore bitk, ki jih je naročil cesar. Njegova zgodnja dela so bila večinoma akvareli, saj je bilo na terenu težko delati z olji. Ilustriral je tudi knjige in za revije pripravil na tisoče risb, ki so bile objavljene anonimno, ker so bile kritične do vlade. Leta 1891 je imel veliko razstavo na splošni deželni in jubilejni razstavi. Večino svojih slik je podaril muzejem, cerkvam, prijateljem in nekdanjim sodelavcem.

Njegovi lastni spisi se pogosto nanašajo na njegovo služenje vojaškega roka, med drugim „Válečnictví polní a vojenství“ (zgodovina vojskovanja, ki jo je delno napisal Miroslav Tyrš). Prispeval je tudi članke za Ottovo enciklopedijo in napisal več gledaliških iger. Njegovo najpomembnejše, vendar neobjavljeno delo je avtobiografija „Paměti z mého žití“.

Emanuel je bil jezikovno zelo nadarjen in je tekoče govoril češko, nemško, francosko, italijansko in angleško ter nekatere druge slovanske jezike. V češčino je prevedel več knjig.

Poleg slikanja in pisanja je bil njegov največji hobi zdrav način življenja. Že od otroštva je bil abstinent in ni kadil. Prav tako ni pil kave. Od leta 1851 se je zanimal za hidroterapijo, pozneje pa je postal vegetarijanec. Kot upokojenec je o tem predaval in leta 1893 ustanovil „Český Kneipp“, društvo za zdrav način življenja.